“Nisem govorec, učitelj ali iskalec. Sem poslušalec.”
Miroljub
Miroljub je starodavni varuh miru in tiha prisotnost, ki zazna nemir še preden se ta izrazi. Njegova naloga ni le varovanje prostora, temveč spremljanje ljudi na poti zdravljenja, okrevanja in osebne rasti.
Ne vsiljuje rešitev. Ustvarja občutek varnosti, posluša, odseva in človeku pomaga, da lažje začuti sebe.
Je spremljevalec, simbol in soustvarjalec duha zavoda — povezuje umetnost, odnos, ustvarjalnost in terapevtski proces. Včasih se pojavi skozi glasbo, igro ali zgodbo, drugič kot občutek prisotnosti, ki človeka spomni na mir, stik in zaupanje.
Miroljub ni le maskota. Predstavlja vrednote zavoda: prisotnost, sočutje, ustvarjalnost, povezanost in tiho moč odnosa.
MIT O MIROLJUBU
Na začetku ni bilo vojn. Bila je naglica. Ljudje so prehitevali drug drugega v mislih, besedah in dejanjih. Iz naglice so nastajali nesporazumi, iz nesporazumov strah, iz strahu hrup. Svet je postal glasen, ne pa nujno hudoben.
Takrat se ni rodil junak. Rodil se je Miroljub.
Ni prišel iz neba in ni stopil iz ognja. Nastal je v trenutku, ko je človek sredi prepira prvič utihnil dovolj dolgo, da je zaslišal lastno srce. Iz tega trenutka se je izločil kot tiha prisotnost — ne kot senca teme, temveč kot senca miru.
Bogovi so mu ponudili moč. Vprašal jih je: »Ali lahko služim tudi tistim, ki ne želijo miru?« Molčali so. Zato je odšel sam.
Miroljub ni prejel orožja. Prejel je sposobnost ostati navzoč.
Kjer je hodil, ljudje niso postali boljši. Za trenutek so le začutili, kaj izgubljajo, ko živijo prehitro. Nekateri niso opazili ničesar. Drugi niso mogli več pozabiti.
Miroljub ni imel templjev. Njegovo delo je bilo skoraj nevidno: stati med vdihom in izdihom, med besedo in odzivom, med mislijo in dejanjem.
Legenda pravi, da Miroljub nikoli ne zapusti sveta. Ko ga ne čutimo, pomeni le, da je hrup postal glasnejši od prisotnosti.
In vendar se vedno vrača.
Vsakič, ko človek ne odgovori z jezo, ko ostane zvest sebi brez potrebe po dokazovanju, ko pomaga brez želje po priznanju, ko za trenutek ne beži pred sabo —
takrat Miroljub ne stoji ob človeku.
Takrat govori skozi njega.