Kako je nastal upodobljen lik Miroljuba?

Ko je napočil trenutek ustanovitve našega zavoda, je Miroljub začel prodirati globlje v vizijo, a nihče ni zares vedel, kako izgleda.

Nekega dne se je na kupu zbralo pet žensk, ki so skozi risarsko igro ustvarile risbo velikega duha, ki pa je bil še zmeraj breztelesen, a nosil je nekaj iz česar je bilo slišati Miroljubovo ime.

Kdo bi ga lahko upodobil? Kdo bi lahko začutil to, kar sočuti življenje, ko se ta duh sidra v zavest?

Zgodilo se je nekako takole:

Doroteja je nekaj časa po tem srečala Krasnodarja, velikega občudovalca zvezd in zvezdnih ciklov, preko katerega je kontaktirala njegovo ilustratorko Metko Knap. Vzpostavilo se je sodelovanje.

Abstraktni Miroljub – še neutelešena prisotnost – je želel v svojo utelešeno podobo.

»Krasnodar je kot njegov sorodnik,« je Doroteja pripovedovala Metki, ki jo je skrbelo, kako ga upodobiti. Na voljo je imela le kodirano skico petih divjih žena in nekaj lastnosti Miroljuba.

»Zaupam ti, Metka. Začutila boš,« ji je rekla Doroteja.

Metka je ustvarila nešteto različic. Miroljub je bil škrat, vitez, graščak, princ, poljedelec, modrec, starec … A Miroljub ni pokazal zadovoljstva.

»Pustimo tej viziji dihati,« je rekel čas.

Po dveh mesecih sta poskusili znova.

Doroteja je iskala besede: »Miroljub je duhovno bitje. Je človek. Je naš. Dobronamernik, mogočen v notranjosti in nepredstavljivo razumevajoč. Varuh miru. Najprijaznejše bitje, ki ga poznaš …«

A to ni bilo dovolj.

»Ali ima brado? Je oblečen? Kakšne simbole nosi?« je spraševala Metka, a Doroteja je postajala zmedena.

»Kako naj opišem Miroljuba? On je Varuh, ni gozdni mož. Je urejen, čist. Privzdignjen, hkrati je družinski človek, nima rogov, oh Metka - nevem zares...«

Ženski sta se dogovorili, da bosta upodobitev nadaljevali po viru inspiracije in zaupanja v duha.

V trenutku dvoma se je zgodil preobrat. Med vožnjo je pogovor po telefonu slišal Dejan Šmaljcelj.

Poslušal je, opazoval – in nato preprosto rekel: »Vidim ga.«

Opis se je začel sestavljati: »Vidim ga, ker poznam tebe. Sedi kot menih, meč ima v roki, je ogjevit, a hkrati nežen, moder…«

»Da, v naravi je, zlit je z naravo, gleda skozi njo, vse vidi, vse ve...,« ga je dopolnjevala Doroteja.

Dopolnjevala sta se. Ko sta prispela na cilj po dobri uri vožnje, je Dejan med Dorotejinim obiskom zobozdravnika že zrisal Miroljuba.

Ko ga je zagledala, se je izjemno razveselila: »Da. To je on! Ni bilo dvoma.«

Sledilo je novo poglavje sodelovanja. Metka je zaključevala svoje poskuse upodobitve, a postavljala vprašanja, na katere je odgovore dobival Dejan, ki je upodobitev preprosto videl, sprejel in zrisal.

Postopoma je vse dobilo svojo obliko. Ni se rodila le podoba. Rodilo se je bitje – simbol notranjega zavedanja, ravnovesja in miru.

Miroljub danes nosi simbole: meč z okrasitvijo vrtnic - zarit v zemljo, Triglav, Sonce, oblaki, brada v obliki srca in še več.

Vizija Miroljuba je bila utelešena skozi umetniško sodelovanje Metke Knap in Dejana Šmaljcelja. Njuno soustvarjanje je temelj podobe Inštituta Miroljub in nosi enakovreden pečat obeh ustvarjalcev.

M.M.